Heb 6 | SloKJV | STEP | Zatorej pustimo načela Kristusovega nauka, nadaljujmo k popolnosti; in ne polagajmo ponovno temelja kesanja od mrtvih del in vere v Boga,

Hebrews 6

6. Poglavje

1 Zatorej pustimo načela ^{▼▼načela…: ali, besedo o začetku.} Kristusovega nauka, nadaljujmo k popolnosti; in ne polagajmo ponovno temelja kesanja od mrtvih del in vere v Boga, 2 nauka o krščevanjih in o polaganju rok in o vstajenju mrtvih ter o večni sodbi. 3 In to bomo storili, če Bog dovoli. 4 Kajti nemogoče je za tiste, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili nebeški dar in so postali soudeleženci Svetega Duha 5 in so okusili dobro Božjo besedo in moči sveta, ki pride, 6 če bodo odpadli, da se jih ponovno obnovi v kesanje, ker sami sebi na novo križajo Božjega Sina in ga izpostavljajo javni sramoti. 7 Kajti zemlja, ki posrka dež, ki pogosto pada nanjo in obrodi zelišča, primerna za tiste, po ^{▼▼po…: ali, za katere.} katerih je pripravljena, prejema blagoslov od Boga; 8 toda tista, ki rodi trnje in osat, je zavrnjena in je blizu prekletstva; katere konec je, da bo požgana. 9 Toda ljubljeni, mi smo glede vas prepričani o boljših stvareh in stvareh, ki spremljajo rešitev duš, čeprav tako govorimo. 10 Kajti Bog ni krivičen, da pozabi vaše delo in trud ljubezni, ki ste ga pokazali njegovemu imenu, ker ste služili svetim in še služite. 11 In želimo, da vsak izmed vas do konca izkazuje isto vnemo k polni gotovosti upanja, 12 da ne boste leni, temveč posnemovalci teh, ki zaradi vere in potrpežljivosti podedujejo obljube. 13 Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer večjem, 14 rekoč: „Zagotovo, z blagoslavljanjem te bom blagoslovil in z množenjem te bom pomnožil.“ 15 § In tako je, potem ko je potrpežljivo vztrajal, dosegel obljubo. 16 Kajti ljudje resnično prisegajo pri večjem; in prisega za potrditev jim je konec vsega prepira. 17 V čemer je Bog, voljan dedičem obljube obilneje pokazati nespremenljivost svoje namere, to potrdil ^{▼▼potrdil…: gr. sam posredoval.} s prisego; 18 da imamo z dvema nespremenljivima izjavama, v katerih je bilo za Boga nemogoče lagati, lahko močno tolažbo mi, ki smo pobegnili zaradi zatočišča, da se oprimemo upanja, postavljenega pred nas; 19 katerega upanje imamo kakor sidro duše, tako gotovo kakor neomajno in katero vstopa v to notranjost zagrinjala; 20 kamor je za nas vstopil predhodnik, celó Jezus, postavljen [za] vélikega duhovnika na veke po Melkízedekovem redu.